Kaj bomo z medvedi? "Še nikoli jim ni bilo tako dobro"

Na začetku 20. stoletja je bila populacija rjavega medveda v Sloveniji na robu izumrtja. Po ocenah jih je bilo le še okoli 40. Okrevanje populacije te zveri se je začela v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in se z rastjo nadaljuje še danes. Po zadnji modelski oceni trenutno v naših gozdovih živi približno 950 medvedov, kar je najvišje število, odkar ocenjujejo populacijo.

Gostota populacije rjavega medveda v Sloveniji prav tako spada med najvišje na svetu. Na nekaterih delih Slovenije jih na 100 kvadratnih kilometrov živi več kot 50. Za primerjavo – pri nas živi približno enako število medvedov kot na tretjini celotnega ozemlja Skandinavije, a na bistveno manjšem prostoru.

Medved je v Sloveniji po vseh bioloških kriterijih po navedbah stroke v odličnem ohranitvenem stanju.

Z naraščanjem populacije več konfliktov

Z naraščanjem populacije in njegovim širjenjem na poseljena območja pa se potencial za konflikte povečuje. Kot smo poročali, so letos od pomladi v Rakitni zabeležili več bližnjih srečanj z medvedi. Domačini so že večkrat opozorili, da se razmere z zvermi na tem območju slabšajo. "To ni več sožitje z naravo, to je resna nevarnost za ljudi," so posvarili.

Kvotni odstrel medvedov je po oceni strokovnjakov ljubljanske biotehniške in veterinarske fakultete, ki so tudi člani strokovne in interesne posvetovalne skupine ministrstva za naravne vire in prostor, ključno orodje za preprečevanje konfliktov.

"Osnovni namen kvotnega odstrela je uravnavanje številčnosti populacije in posledično zmanjševanje konfliktov. Takšno poseganje v populacijo je načrtovano in strukturno blizu vzorcem naravne smrtnosti medvedov ter ne zajema samic in mladičev. Z vidika varstvene biologije gre za varen ukrep," je pojasnil Hubert Potočnik z biotehniške fakultete.

Stroka je za letošnje leto predlagala odvzem 206 osebkov, kar bi njihovo številčnost približalo ciljni vrednosti 800 medvedov, pri katerih se konflikti še ne začnejo pospešeno povečevati. Kot je pojasnil Klemen Jerina prav tako iz biotehniške fakultete, so bila strokovna izhodišča za izdajo odločbe za odstrel ministrstvu za naravne vire in prostor poslana pravočasno, a da je ministrstvo z izdajo predolgo zavlačevalo in bilo prepozno.

Izvedba bi bila tako mogoče šele v poletnem obdobju. Lovci pa po njegovih besedah poleti niso naklonjeni lovu na medvede zaradi manjšega izplena od prodaje mesa in trofej.

Pristojno ministrstvo je dovoljenje za odstrel medvedov, kot smo poročali, izdalo konec maja in ga po mnenju stroke neutemeljeno podaljšalo na dve leti. Kot razlog za spremembo podaljšanja veljavnosti dovoljenja so na ministrstvu navedli, da so ugotovili, da je "v izreku odločbe pri datumu dovoljenja prišlo do napake".

Letos odstrela, kot kaže, ne bo

Odstrel pa se kljub temu ne izvaja, saj je upravno sodišče 7. julija s sklepom zadržalo odločbo do preklica. Upravni spor je sprožila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG).

Kot so navedli v AAG, bi "z izvršenim odstrelom na zavarovani vrsti naravne vrednosti nacionalnega, evropskega in mednarodnega pomena nastala nepovratna škoda, saj odstreljenih medvedov ne bo mogoče nadomestiti, tak poseg pa predstavlja tudi rušenje biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja".

Kot je poudaril Jerina, se letos odvzem živali iz narave praktično ne bo izvajal, to pa pomeni, da se bo število medvedov v prihodnjem letu z 950 povečalo na okoli 1.100.

Letna stopnja rasti populacije rjavega medveda v Sloveniji bi bila brez odstrela namreč 16-odstotna. Po mnenju stroke letošnji porast konfliktov tako ni naključje, saj je v zadnjem letu "prišlo do preobrata".

"Kar naenkrat se opušča oziroma zanika na znanosti temelječe in preverjeno učinkovite ukrepe, brez kakršnih resnih argumentov in odprte debate pa se skuša vsiliti neke alternativne pristope," je opozoril Jerina. Ti so po ocenah stroke bodisi neučinkoviti, neizvedljivi ali celo škodljivi.

Del javnosti, zbran v nevladnih organizacijah in društvih, namreč kot alternativo odstrelu vidi v kontracepciji, prepovedi (odvračalnega) krmljenja, ukinitvi dovoljenj v okviru konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites), ki dovoljuje trgovino z mesom ustreljenih medvedov in trgovino s trofejami, ograditvi naselij ter nenazadnje zadrževanju odstrela.

Ministrstvo je sicer že spomladi sporočilo, da namerava do konca leta preučiti alternativne možnosti upravljanja s populacijo, kot sta kemična kastracija in sterilizacija. S tem bi se dolgoročno izognili vedno večjemu številu osebkov, ki jih bo treba letno odstreliti, so pojasnili.

Kastracija medvedov znanstvena fantastika?

Da pa je pobuda o kastraciji medveda na populacijskem nivoju znanstvena fantastika, je ocenil Jerina in dodal, da gre za ukrep, ki ga ni mogoče varno, razumno in ob normalnih stroških izpeljati. "Je domače povedano neumnost," je dodal.

Da kastracija ni primeren ukrep za uravnavanje populacije medvedov v Sloveniji, je izpostavil tudi Gorazd Vengušt iz veterinarske fakultete. V zvezi s kontracepcijo pri rjavem medvedu namreč ostajajo številna odprta vprašanja.

Kot je pojasnil Vengušt, se medved v naravnem okolju giblje na širokem območju, kar pomeni, da izvajanje kontracepcije, ki se sicer opravlja na nekem manjšem, nadzorovanem območju, postane težavno.

Dodatni izzivi vključujejo neprekinjene migracije medvedov (tudi v sosednje države), aplikacije sredstev na daljavo (lahko tudi večkrat), označevanje že oskrbljenih živali, da bi jih lahko ločili od neoskrbljenih, pa tudi natančno odmerjanje kontracepcijskega sredstva, ki je vezano na telesno težo živali.

Poleg praktičnih vidikov je treba po besedah strokovnjaka upoštevati tudi vprašanja legalnosti uporabe kontracepcijskih sredstev, tako pri nas kot širše v Evropski uniji, kjer veljajo strogi administrativni postopki.

Dodatno pa v Sloveniji po navedbah Vengušta nimamo dovolj izkušenih izvajalcev takšnih postopkov. Spomnil je tudi, da bi se lahko ob kadrovskih spremembah izvajanje teh ukrepov tudi prekinilo. Ne nazadnje so stroški "tovrstnih akcij izjemno visoki".

"Na žalost niso poznani dolgoročni učinki na posamezno žival ali pa na samo populacijo neke živalske vrste, predvsem pa je problem, da še vedno ne poznamo dobro teh področij kontracepcije, tako da jaz osebno, pa tudi v imenu veterinarske fakultete, trenutno ne bi priporočal uporabe te alternative pri odvzemu rjavega medveda iz proste narave," je izpostavil.

Predlagana opcija prav tako ne rešuje osnovnega problema, saj bi oskrbljeni medvedi še vedno lahko prožili konflikte.

Krmljenje po mnenju stroke zmanjšuje konflikte

Med možnimi nadomestnimi rešitvami se v javnih razpravah omenja tudi prepoved odvračalnega krmljenja, ki je sicer pomemben za izvajanje monitoringa živali. Jerina je tovrsten predlog označil za "strel v koleno, ki nima povezave z znanjem in razumom, saj bi s tem ciljno številčnost medvedov spravili na nižjo raven".

Po raziskavah, ki jih raziskovalci izvajajo v zadnjih dveh desetletjih, je krmljenje medvedov v Sloveniji skrbno nadzorovano tako po količini kot po lokacijah, kjer poteka. Zlasti v jesenskem času, ko medvedi vstopajo v fazo hiperfagije (intenzivno prehranjevanje pred zimskim spanjem), ta ukrep zmanjšuje približevanje medvedov v naselja in s tem nastanek konfliktov.

"Vse nove raziskave enotno kažejo, da ravno v jasenskem času, ko so primeri vdorov medvedov v naselja zaradi iskanja hrane najpogostejši, krmljenje zmanjšuje tovrstne konflikte," je dodal Jerina. Po njegovih besedah se ukrep nenehno spremlja in prilagaja, da bi ohranili pozitivne učinke ter hkrati zmanjšali morebitne negativne posledice. Dodatne raziskave bi bile dobrodošle.

"Ograditev naselij je neprimeren ukrep"

Strokovnjaki so prav tako ostri do predloga ukinitve Cites dovoljenj. Ta pobuda po navedbah Jerine temelji na prepričanju "majhne skupine ljudi, ki verjame, da se celoten odstrel medvedov v Sloveniji izvaja zaradi močnih pritiskov ali močnega vpliva lovcev". Dejal je, da lovci pri načrtovanju odstrela ne sodelujejo.

Kakšne pa bi bile posledice ukinitve Citesa? Ena ključnih bi bila po navedbah Jerine ta, da bi morali meso medvedov po dovoljenem odstrelu uničiti. S tem bi se medvede, ki med lovci veljajo za cenjeno vrsto, izenačilo z zastrupljenimi podganami, je poudaril.

Medveda bi po njegovih navedbah znižali na raven škodljivca, to pa bi se poznalo na toleranci ljudi. Jerina meni, da kvotni odstrel medvedov pri nas nima značilnosti trofejnega lova, kot se pojavljajo očitki. "Če bi šlo za trofejni lov, bi se pogovarjali o velikih in najtežjih medvedih. Teh se pa pri nas zelo malo odlovi, pa še to zaradi strukture," je povedal.

Eden izmed možnih alternativnih ukrepov za zmanjšanje konfliktov je tudi ograjevanje naselij, ki ga je Jerina označil za "neslano šalo". Ograditev je po njegovem mnenju primerna na le skrajno odročnih območjih, kot na primer na otočju Svalbard, ne pa v Sloveniji, kjer bi morali ograditi več kot sto zaselkov.

"Medvedom še nikoli ni bilo tako dobro"

Da medvedom v Sloveniji še nikoli ni bilo tako dobro kot sedaj, pa je ocenil Tomaž Skrbinšek z biotehniške fakultete.

"Populacija medvedov v Sloveniji je izvrstno ohranjena in jo izjemno dobro poznamo ter spremljamo. To pomeni, da imamo zelo dober temelj za varstvo in upravljanje. Populacija ves čas raste, se prostorsko širi, je genetsko pestra in povezana prek državnih meja. Po drugi strani pa nič od tega ne smemo jemati za večno. Prihodnost medveda pri nas je popolnoma odvisna od tolerance ljudi, zlasti tistih, ki morajo z medvedom živeti. Sobivanje z medvedom pa je odvisno od upravljanja. In z napakami na tem področju lahko to sobivanje zelo hitro pokvarimo," je pojasnil.

Po mnenju Huberta Potočnika iz biotehniške fakultete bi poleg načrtovanega kvotnega odstrela lahko več naredili na področju preventivnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali konflikte.

Posebej je izpostavil pomen medovarnih smetnjakov in kompostnikov, ki so pogosto premalo poudarjeni, čeprav gre za ukrepe, ki so bili v preteklosti obljubljeni, a so v zadnjem času v praksi nekoliko zastali.

Člani posvetovalne skupine ministrstva za naravne vire in prostor so ob tem opozorili, da strategija upravljanja rjavega medveda, ki je bila že pred leti pripravljena na osnovi znanstvenih dognanj, še vedno ni bila sprejeta.

Kot je dejal Jerina, jih je strah, da se bodo s spreminjanjem strategije odprla vrata za alternativne ukrepe, ki niso učinkoviti. Od odgovornih pričakujejo, da se bosta njena prenova in sprejem izvedla transparentno, na podlagi strokovnih in v praksi preverjenih podlag.

"Znanost ponuja odgovore, ki temeljijo na desetletjih raziskav spremljanja in preverjanja rezultatov. Ko se te dokaze ignorira, izgubimo krhko ravnovesje med človekom in naravo, ki smo ga v Sloveniji uspešno vzpostavili in ohranjali," menijo raziskovalci.